Res dobra pogruntavščina - kolo!

Ali je iznajdba kolesa in kolesa (bicycle po angleško) res tako edinstvena človekova iznajdba in ali je v tem le (tipično) človeško pretiravanje?

Morebitni referendum v Sloveniji s tem vprašanjem oziroma rezultat bi bil zelo zanimiva iztočnica za takšno pisanje.

Tako kot so vplivi čokolade na zdravje različni, tako je zaradi spremenljivk, faktorjev, možnih nekaj odgovorov glede vpliva kolesa in kolesarjenja na ljudi.

Terapevtski učinek vrtenja pedalov pred TV, čemur nekateri pravijo sobno kolesarjenje, je za večino tovrstnih uporabnikov kolesa pozitiven. Četudi zdravniki svetujejo umirjeno kolesarjenje po operaciji kolena, imam dve različni izkušnji; od zelo pozitivne, do manj prijetne. V obeh primerih je šlo za podobno operacijo in zelo podobno fizično obremenitev sklepov.

Zanimiv je primer pristopa enega večjih kampov na hrvaški obali, ki poleg oddaje parcel in mobilnih hišic začasnim in stalnim najemnikom, ponudbo in posel dopolnjujejo še na druge načine. Morda ni tako nepomembno, da je povprečno število gostov v omenjenem kampu nekaj manj kot dvokratnik prebivalcev Tolmina. Torej bi lahko upravnika imenovali tudi župan. Pod okriljem kampa deluje poleg informacijskega centra, še recepcija, trgovina, frizer, mesnica, pekarna, lepotilni in frizerski salon, restavracija, izposojevalnica potapljaške opreme, vodnih in cestnih skuterjev, bazeni s sladko vodo, 10 športnih igrišč, trgovina s kamp opremo in - živalski vrt.

Kakšno zvezo ima tako bogat kamp na hrvaški obali s kolesarjenjem v Tolminu? Ima!

Odmislil bom ozke komentarje priložnostnih kolesarjev in enostranskih pogledov na kolo (bicikl) in kolesarjenje. Oprl se bom na širše sodelovanje potencialnih "kooperantov" s področja kolesarjenja. Profesionalno kolesarjenje je v tem primeru dobrodošel primer dobre prakse. Zahvali gospodov Rogliča in  Pogačarja po vsaki etapi, (še posebno po zmagi), ne izostane zahvala spremljevalnemu osebju  sorodnikom, prozvajalcu koles...

Kolesarjenje v Tolminu ni le poganjanje pedalov skozi mesto in količina prelitega potu in udarcev srca. Premagovanje razdalj za dosego cilja (dostop do vrtca, šole, službe, zdravnika, odvetnika, trgovca idr.) ni logičen sestevek moje fizične moči,  ravnotežja, vida, sluha in finančnih zmožnosti, da kupim kolo in opremo. 

Primerne raziskovalne, oblikovalne, proizvodne  servisne, marketinške, odvetniške, prodajne in reklamacijske (bolj ali manj številne) ekipe tvorijo samo del(ček) kolesarske srenje. Temu sledi še (vsaj toliko) številna množina ljudi, ki so povezani z dodatno opremo koles in kolesarjev. Temu so priključeni še raziskovalci s področja športne prehrane, športni terapevti, ortopedi, kardiologi, strokovnjaki za izdelavo računalniškega soft in hardwerja. Nenazadnje so vključeni še sociologi, politologi, učitelji, arhitekti, strokovnjaki za promet...In vmes se znajdejo politiki z ali brez (za kolesarstvo) potrebnimi znanji.

In kje je torej tu Tolmin? Pomembno je načrtovanje prihodnosti in upoštevanje trendov, danosti in "zrelosti" časa, prostora in ljudi. Koordinacija, sodelovanje (prevečkrat neprimerno upoštevanih) deležnikov je, po mojem mnenju, eden glavnih nalog  "občinarjev". Nevsiljivo in sodelujoče vključevanje posameznikov, skupin, institucij lahko političnim odločevalcem in prometnim načrtovalcem s področja kolesarske infrastrukture dvigne udobje, funkcionalnost, ugled kolesarjenja kot načina transporta, rekreacije in poslovnih priložnosti.

Zakaj ravno Tolmin? Ja, zakaj pa ne ravno Tolmin!?

Kaj je za kosilo pri sosedih?

https://www.delo.si/sport/pariz-2024/clana-kanadske-reprezentance-zaradi-vohunjenja-zapuscata-oi

Incident v obliki vohunjenja med pripravo nasprotne repezentance naj bi se končal z ostrim rezom; odhodom iz tekmovanja oseb kanadskih članov  nogometne ekipe.

Navdušen nad vonjavami izpod loncev sosedov sem delal načrte; kaj kuha soseda in kakšne sestavine polaga v lonce?!

Razmišljal sem o vohunjenju glede kosila na sosednji parceli kampa in nenadona, bang! Ne razmišljam o nakupu drona s kamero, še manj uporabi vohunskih pristopov. 

Vdan v usodo bom s sklonjeno glavo nad krožniki pojedel kar mi bo pripravila dvorna gospa kuharica.

Kampi zgoščen pregled našega življenja?

Ali lahko poenostavim mojo bliskovito ugotovitev, da je naše kratko bivanje v poletnem kampu, obenem naš pristop do vsakodnevnega življenja doma? Lahko bi bilo!

Ne glede na naše finančne vire, mesečne in letne. Če to bliskivito idejo glede kampiranja pričnem pri sebi in jo skušam (morda tudi krivično) aplicirati na druge, ugotovim:

- da spim v preprostem (in ne ravno poceni) strešnem šotoru. O osebnostni analizi raje ne bi razpredal. Eden od razlogov za spanje na strehi vozila je temperaturno ugodnejši občutek dva metra nad tlemi. Kako je s sestopanjem zaradi odhoda do bližnjega tki. sanitarnega vozla? Ah pusti, pusti.

- izbira parcele. Bližje morju, višja cena najemnine, praviloma dražja vozila, prikolice oziroma kamperji. Če želim "lastno parcelo" se samozadostno odločim za fizično mejo s sosedom. In za to plačam višjo ceno. Za marsikatero nevšečnost je to dobra izbira.

- "Vplivno območje" kamp enote. Koliko s svojo postavitvijo šotora, prikolice in "pritiklin" zasedamo fizični in imaginarni prostor. Fizični del kampa, v primeru nedoločljivih parcel zasedamo lahko tudi z vrvicami za sušenje perila, izkopanimi kanali okoli šotorov za meteorno vodo... Neotipljiv del kampa "zasedamo" z vonjavami kuhinje, bolj ali manj glasnim govorjenjem, vpitjem, kričanjem, smehom, smrčanjem in jokanjem. Ena od slovenskih gostij kampa je z  nič kaj pritajenim glasom po telefonu sogovorniku ali sogovornici razlagala o težavi s posedovanjem 12 tisoč evrov. Torej je svoj "pristor" nekoliko razširila na "enklavo".

- Dnevni urnik ali ritual. Jutranje vstajanje je seveda odvisno od "urnika" prejšnjega dne. Zaradi starosti in posredno povezanih razlogov vstajam okoli 7 ure zjutraj in enak tempo ostaja pri menu tudi v času dopusta. Pri mlajših zelo verjetno temu ni tako. Ker mi obenem ustaljene in neustaljene navade pletejo dnevno dogajanje, težko komurkoli (bog ne daj) očitam da počne nekaj  "onkraj normalnega".

- Prosti čas. Pisanje bloga po štirih letih je nekaj kar ne počnem doma in zagreto delam v sproščenem urniku mojega kampiranja. Slovenca naj bi drugi gostje prepoznali po kolesarjenju in pohodništvu. Ne glede na zunanjo temperaturo zraka in okolice. Ne glede na starost, predhodno fizično pripravo in fizično akrivnost preko celega leta. Nekatere ženske urejajo okolico, pletejo...Moški včasih brkljajo okoli avta, prikolice....Starši majhnih otrok se, tako kot doma, ukvarjajo pretežno z naraščajem. Nekateri so pri tem uspešni in zadovoljno utrujeni, drugi "žanjejo" rezultate neuspešne vzgoje v domačem okolju. Z dnevno dejavnostjo prestopamo meje najete parcele in se ne moremo ločiti od drugih v kampu. Temo srečevanja z osebjem kampa bi lahko brez težav razširil v eni od tem bloga.

- Hranjenje. Priprava kosila med 11 in 13 uro. Vročina, krompir in meso gredo z mojim želodcwm težko skupaj. Na naš vpliv v kampu vpliva večerno pečenje rib, čevapčičev, "pokušina" piva, domačih zvarkov in specialitet. Posledice pretiravanj uživanja hrane in pijače se v temi in ponoči demonstrira kot večja slušnost pogovora in "pogovora".

- Plaža. Končno je marsikje "rezervacija" ležalnega mesta na plaži prepovedana. Takšni "otoki" našega posedovanja namišljenega prostora v kampu zmanjšujejo naš vpliv na okolico. Nekateri se sicer ne dajo in vztrajajo z glasnim govorjenjem, krohotom in jokanjem. 

- Komunukacija z drugimi. Samozadostnost občasnih kampistov in domačnost starih gostov je kratek opis odzivanja na druge goste. "Socialni balončki" in interakcije delujejo tudi tukaj od zelo kratkih razdalj do drugega konca kampa.

- Konec prvega dela -

Koh-i-Noor ali Kolk si nor

Prijetno sem presenečen, da nimamo samo v Posočju sreče z vedno več metri kolesarskih stez oziroma poti. Na Hrvaškem je na otoku, kjer imajo tehnozabave, lepo opazovati nova krožna križišča s pasovi za kolesarje. Podobnost s tovrstnim izdelkom v Tolminu je tudi ne-nadaljevanje pasu za kolesarje od rondoja naprej. Naši južni sosedje imajo bolj vidno označen del prehoda kolesarske poti na cestišče z rdečo barvo. Pri nas so bili delavci bolj stiskaški pri uporabi barve. V škodo varnosti kolesarjev in avtomobilistov.

Pregovorno športni Slovenci v času dopustov izbirajo kolesarjenje v poletnem (vročem) vremenu ne le za prevoz do trgovine. Uporabljajo ozke ceste med kraji, ki pa so poleg avtomobilov in kamperjev vedno bolj polne s (tudi neizkušenimi) vozniki štirikolesnikov. Ker sem bil priča skorajšnje nesreče mladega para na izposojenem štirikolesniku s cestnim terencem, sem pomislil tudi na zagate starejših kolesarjev na izsposojenih električnih kolesih. V slovenskih zdravstvenih ustanovah naj bi bilo povečano število poškodovanih, ne le mladih voznikov skirojev, temveč tudi seniorjev na ekolesih.

Večje število udeležencev v prometu, ne glede na vrsto prevoza, prinaša posledično večje število nezgod. Pričakovano, vendar vredno razmisleka za nas uporabnike, načrtovalce kolesarskih povezav in izvajalce, ki naredijo kolesarsko povezavo uporabno ne le za kolesarske rekreativce. 

Dnevne kolesarje spravljajo v slabo voljo ali jih celo odvračajo slabo izpeljane kolesarske povezave v krajih ali med njimi. Novonastale kolesarske povezave naj bi uporabljali za prevoz do šole, službe, lokalnega (pri)mestnega prometa in ne le za rekreacijo. Za popularizacijo kolesarjenja in zmanjševanja "prevozne revščine" bi naši načrtovalci, vsaj v primeru kolesarjenja v tolminski občini, lahko naredili več. Z manjšimi finančnimi vložki in več upoštevanja "primerov dobre prakse". 

Do takrat bo preteklo veliko Tolminke, Soče in piva.

Mi spet kampiramo!

Ja, pa kaj! Nekateri to počnejo brez prekinitev že več kot 20 let. Vozijo se v kampe, kjer so jih veseli dolga leta. 

Olinkluziv odisejada v Grčijo je lep spomin, vendar bo pri tem zelo verjetno tudi ostalo. 

Premor za nekampiranje v stilu Pogačarjevega ponedeljka, je bil nujen. In ne zaradi naše odločitve.

Letos sem gospo ženo presenetil s predlogom, da greva na morje. Presenečenje je bilo podobno mojemu navdušenju nad pranjem in sušenjem. Seveda le nad pritiskanjem gumbov, čiščenjem filtrov in praznjenjem vodnega rezervoarja v sušilnem stroju. Izbira mehčalca in količina tega v pralnem stroju je zaenkrat skrivnost kot so tajne sestavine v Coca-coli.

Poznavalka kampiranj na Hrvaskem i šire, imenoval jo bom Stela, mi je v moji letošnji kamperski vnemi svetovala izposojo "kamperskega domovanja". Če sem jo poslušal? Raje ne odgovorim.

Preden sva se z gospo odločila za letošnji kamp, sva pregledala 4 ali 5 bližnjih. Izbira je bila sprejeta na podlagi analize. In kruljenja v želodcu.

Namestitev v kampu na kratko: namestitev hitra. Niti enkrat nisem zavpil. 

Ugotovil sem, da po popiti kavi ne hitim na plažo. Ne pretiravam z mazanjem s kremo ampak si umirjeno nataknem majico in zaplavam v morju. Ne spiram morsko sol s sebe na vsaki 2 uri. Očitno ni razlog temu le starost, ampak tudi dogodki zadnjih let.

S seboj sem prinesel knjige in revijo. Ne manjka izvod Alana Forda. V stilu "manj je več" sva prišla brez mila, paste za zobe, deodoranta in detergenta. Nimava hladilnika. Jako asketsko!

V času vročine ne vztrajava pri kuhanju krompirja na počitniških 31 stopinj in pripravi rib, ki jih lahko zavoha Stela v 200 km oddaljen kamp.

Bojim se, da bom spisal več blogovih strani kot jih bom prebral v prinešenih knjigah.

Turizem v letu 2020

Za krepitev prepoznavnosti Slovenije imam glede na Program dela STO 2020/ 2021 nekaj predlogov. Nič novega, vendar bo (predvsem) zaradi Corona virusa s številko 19 nekaj predlogov povzetih po zgornjem dokumentu.
Najprvo: Svetovno prvenstvo v vožnji od Kopra (ali Ljubljane) do Bovca. Sodelujejo lahko vsi polnoletni vozniki motornih koles. Start naj bo hkraten in pot preko Idrije naj gre nujno mimo Mosta na Soči in tik pred Tolminom naj bo eden od hitrostnih odsekov na predelu Rodne. Tam je mogoča vožnja do 200 km/ uro. Ovinki med Kobaridom in Bovcem pri višjih hitrostih in vožnja po črti so primerni za vse kategorije motoristov; od 16 do 70 let. Hitrost? No limits.
Drugo: Vožnja kamperja za vse kategorije. Sodelujejo vsi tekmovalci ne glede na znanje in izkušnje. Letošnji primeri in  posebno lanskoletni, kažejo na neverjetno željo mnogih kamperistov po odkrivanju narave, cest, izvozov in neprimernih postajališč v Posočju.

Četudi je marsikdo zameril županoma Bleda in Pirana ob letošnjih težavah s karanteno v njunih krajih v želji, da se masa obiskovalcev nekoliko zmanjša, se tolminski, kobariški in bovški župani ne odločajo za kaj podobnega. Ozka ceste skozi Trento je sicer problem občine (tudi države), vendar je vožnja po njej v poletnih mesecih jako adrenalinsko početje. Turizem v zadnjem mandatu omenjene trojice raste predvsem - preko glave. Nekaterim je počasi "potegnilo" zakaj imajo "domorodci" v najbolj turističnih krajih dovolj obiska in vsega (negativnega) kar prinaša "turizem brez meja". Seveda je težko izrezati le slabe zadeve množično množičnega turizma.
V srednjem in zgornjem Posočju bomo letos opazovali potek turizma. Nekaj krivde za ponavljajoče težave so naši izbrani župani in njihovi svetovalci oziroma direktorji, ki nerodno vodijo turistične zadeve.

Maj je tu, aroganca mnogih motoristov, voznikov avtomobilov in kamperjev potrjuje trend prejšnjih let. In če za konec postavim vprašanje: obvoznica okoli Tolmina? Če se bo zaradi rondoja na zadnji ravnini pri Tolminu zmanjšala hitrost divjakov na motornih kolesih in avtomobilih, potem je odgovor pritrdilen!

Obisk podeželja in vožnja skozi rdečo

Posočje dobiva novo cestno povezavo ali bolje hitrejšo povezavo iz zahoda proti središču države. In obratno. Podeželje v času dopustov dobiva goste iz cele Slovenije. Semaforji, ki dopuščajo izmenični pretok vozil v času del, skrbijo za varnejše potovanje. Seveda to ne velja za vse. Rdeča luč pomeni zaustavljanje pred semaforjem, zelena prosto pot. Tako kot počnejo meščani, počne marsikdo tudi pri npr. spoznavanju Posočja. Te dni je skupinica štirih avtomobilov zapeljala skozi rdečo in izsilila tiste, ki so imeli zeleno luč na nasprotni strani. Aroganca nekaterih voznikov se ne kaže le z vožnjo po sredinski črti, prehitri vožnji skozi naselja, temveč tudi na takšen način. Četudi je na posnetku slišati vzklik navdušenja nad nezgodo, sem zadovoljen da jih je skupila pločevina in je nekdo dobil kazen.