S stroji nad naravo

Žled, ki je pred leti utrudil naše gozdove dobiva rešitelje. Gozdni delavci v kamionih z avstrijskimi in slovenskimi avtomobilskimi oznakami že drugo leto na Kolovratu odvažajo les v dolino in od tam v druge doline. Tudi slovenske.
Sečnja je rešitev in tudi muka. In kot že mnogokrat bo narava pokazala svojo prilagodljivost in si bo zalizala rane. V tem času pa bomo vozili mimo teh ran, ki bi bile lahko manj izrazite.

Vsi, ki smo zaposleni v službi ljudi

Zrela leta tudi bjondastim prinašajo nekakšno - zrelost. Počasnejše odreagiramo na zunanje dražljaje v prometu, v službi in če se le da tudi- doma.
Manj oster pogled prinaša tudi prednost. Predvsem, ko mlajši prodajalki ali natakarici stegujem roko z drobižem. Lažje se izgovorim nad nenatančno obritim obrazom in slabo prikrajšanimi dlakami. Nisem mislil in tudi nezapisal LASMI, ker se dolžina stopal in uhljev ne ujema premosorazmerno z dolžino drugih delov telesa. Vztrajno se povečuje število bolniških odsotnosti.
In med drugim se spreminja razlika v letih med mano in trgovci, natakarji.... Pred leti nisem bil pozoren na vljudnosto vprašanje natakarice:" Kaj boš (pil)"? Danes me dekle dvajsetih let vpraša enako, le da me to zmoti. Lastniki bifejev in tisti, ki zaposljujejo v trgovini in še kje, najemajo mlade in ki jih učijo za te poklice niso uspešni pri učenju ene pomembne zadeve. Vljudnostni nagovor stranke, ki mora biti primeren starosti in spolu stranke.
V osnovni šoli nam je učiteljica slovenščine dala zanimiv primer komunikacije oziroma naslavljanja na javnem mestu. Mlada trgovka je starejšega gospoda vprašala kaj želi. Odgovoril ji je, da sendvič. Dekle je, tako kot se govori v našem okolju vprašala: " s kom pa "? Mislila je na vsebino oziroma vrsto salame. Gospod, ki je prišel od drugod ji je odgovoril: " z vami ".

Kadilec nekadilcu

Topel september dviga povprečje visokih temperatur tega leta. Ni še konec leta in morda bodo nizke temperature v nadaljevanju pokazale pravo povprečje.  Vroči poletni dnevi so se nadaljevali v prijetne popoldneve, ko sem lahko končno odprl okna in prezračil stanovanje. In nekaj podobnega so delali sosedje- kadilci, le da so pri tem še enega pokadili. In mojega veselja je bilo konec. Po cigareti Soseda1, je sledil užitek Soseda2. Za njim še...Soseda3, po 9 uri zvečer pa še Sosede1. In tako se dimni signali vlečejo še skozi ves september.
Kot sem sprva podpiral kadilce pri nejevolji nad " grdo, grdo zakonodajo in državo", sem letos jezen še nad enim kadilskim sovražnikom. Vremenom!! Ob deževnim in hladnim septembrom bi kadilci porabili manj denarja za cigarete in bi jih lahko porabili za kaj drugega. Morda za novo kritino avtomobilskih nadstrešnic. Ali pa za nakup klopic na katerih bi posedali pred stanovanjskimi bloki po igri badmingtona.
In ko bo zunaj hladno in bo padal dež, bodo kot svetilniki gorele cigaretne lučke, ki jim nekadilci delamo krivico. In spet sem bom spomnil preteklih časov, ko so se spomnil štorije iz rajnke Jugoslavije. Pred letom iz zagrebškega letališča sem zapisal, da sem nekadilec. In ko sem se posedel v letalski naslonjač, je poleg mene pri oknu sedel- kadilec.
In nerazumevanje se nadaljuje.

Prihodnjič,ko bom obnavljal stanovanje zame vas ni

Po zaključeni obnovi dela oziroma celotnega stanovanja lahko na lastni izkušnji zapišem stavek: "Drži vodu dok majstori ne odu". Ali podnapis: " Po plačilu storitve ali materiala nas malo brigaš".
Zadnji primer so vrata, ki so po le 4 mesecih dobili " lesni mozolj". Na notranjem robu nad kljuko se je na novih vratih furnir napihnil nekod od znotraj. Reklamacija je v teku in po treh tednih sem se moral uščipniti, da sem poklical trgovca in povprašal ali so pozabili name. Odgovor je bil pomirjajoč: " ste v reklamacijskem postopku...". Glede na mojo starost in primere kolegov , ki so jih doživeli sami, lahko pričakujem, da bo zadeva izhlapela v vesolje kot še eno človeško pričakovanje.
Kaj lahko storim? Prihajajočo obnovo hiše sorodnikov lahko začinim s kategoričnim odsvetovanjem, bojkotom ali demonstrativnm zažigom reklamnega listka podjetja sredi našega mesta. Povabim lahko še lokalnega novinarja in mu obljubim še zažiganje modrčka nove mlade sosede.

P. S. Naslov zapisa lahko uporabite za naslov pesmi

Postali bomo še boljši delavci

Kafetkanje je nevarno početje. Med srkanjem kave in grizljanjem briošev smo na današnji praznični dan "grizljali" še pristop delodajalcev glede izobraževanj in dopolnjevanja naših znanj s področja team buildinga, prodaje, športnih veščin ipd. Seveda to počnejo z namenom izboljšanja klime na delovnem mestu, boljšem počutju na delovnem mestu in doma.

FAFULE! MALO MORGEN! Ma se samo hecam!

Vsaka nova metla (stara in pa mlada) si poskuša postaviti spomenik s svojimi "novostmi" ob nastopu novega delovnega mesta.
Novi šefi ob nastopu dela mnogokrat med drugim ne vedo, da se delo v delovnih organizacijah ni začelo z njihovim prihodom in da se začetek delovanja podjetij ne prične z letom 0!
In tako se vleče leta in leta in leta.

Kaj ostane nam? Pet (ali več) dnevni delovni maraton in srkanje kave. Se strinjam, dokler je čas za kavo in denar za brioše ob sobotah, toliko več je razlogov za dobro voljo. V penziji pa bo vsaj tako kot je danes ali bolje. Kdor ne verjame naj vpraša ministra-e za upokojence, vojake, šolarje, bolnike, tiste z denarjem ali brez njega...

Ne lezi mi v rit. To raje počni svojemu šefu

V stilu gospoda Misleja, ki pravi: "Ne mi lest, ne mi lest v podzavest...", sem dobil preblisk glede grde navade mojih sonarodnjakov in njihovih nežnih polovic. Rektalni pregledi ali vožnja tik ob zadnjem odbijaču avtomobila ni več tečno početje, temveč nevarno in jako, jako vsiljivo!

 V zadnjih letih in končno danes mi je ena od slabših lastnosti Slovencev "udarila na rdeče"! Neznosna želja voznika in voznice, da zleze skozi zadnja vrata v moj avtomobil meji na bolezensko stanje mnogih voznikov  in voznic naše dežele. Udiranje v mojo intimo, ki meji že na rektalni pregled, bi bilo po mojem treba ravno tako "ovrednotiti" s kaznijo. Tako kot poskušajo modri angeli zmanjšati uporabo telefonov med vožnjo.
Na kavi sprašujem kolege in kolegice kako se odzivajo na bolestno siljenje voznikov v zadnji del našega avtomobila. Čiščenje vetrobranskega stekla med vožnjo ali hitro zaviranje ne pomaga! Odpiram novo področje, za podelitev Nobelove nagrade - nagrada za prometne uspehe. Naš najboljši motokrosist naj ob tem  ne bo užaljen, če ne bo prišel v finale! Ko bomo vozili po slovenskih cestah ne da bi nam kdo silil z nosom avtomobila v auspuh našega pločevinastega člana družine, bomo dosegli najvišji nivo razvoja.
Ob tem odpiram prazen prostor za predloge, kako zadaj vozečih voznikov in tudi voznic odmakniti na varno razdaljo!

V tem času pa pripravljam svetlobni napis v stilu slovenske policije, ki se bo sprožil ob hitrem približevanju našemu avtu. Izpisalo se bo: Pozdravljen-a. Ne lezi mi v rit. To raje še naprej počni svojemu šefu.