četrtek, 20. september 2018

Vsi, ki smo zaposleni v službi ljudi

Zrela leta tudi bjondastim prinašajo nekakšno - zrelost. Počasnejše odreagiramo na zunanje dražljaje v prometu, v službi in če se le da tudi- doma.
Manj oster pogled prinaša tudi prednost. Predvsem, ko mlajši prodajalki ali natakarici stegujem roko z drobižem. Lažje se izgovorim nad nenatančno obritim obrazom in slabo prikrajšanimi dlakami. Nisem mislil in tudi nezapisal LASMI, ker se dolžina stopal in uhljev ne ujema premosorazmerno z dolžino drugih delov telesa. Vztrajno se povečuje število bolniških odsotnosti.
In med drugim se spreminja razlika v letih med mano in trgovci, natakarji.... Pred leti nisem bil pozoren na vljudnosto vprašanje natakarice:" Kaj boš (pil)"? Danes me dekle dvajsetih let vpraša enako, le da me to zmoti. Lastniki bifejev in tisti, ki zaposljujejo v trgovini in še kje, najemajo mlade in ki jih učijo za te poklice niso uspešni pri učenju ene pomembne zadeve. Vljudnostni nagovor stranke, ki mora biti primeren starosti in spolu stranke.
V osnovni šoli nam je učiteljica slovenščine dala zanimiv primer komunikacije oziroma naslavljanja na javnem mestu. Mlada trgovka je starejšega gospoda vprašala kaj želi. Odgovoril ji je, da sendvič. Dekle je, tako kot se govori v našem okolju vprašala: " s kom pa "? Mislila je na vsebino oziroma vrsto salame. Gospod, ki je prišel od drugod ji je odgovoril: " z vami ".

Ni komentarjev:

Objavite komentar